troublemaker -ja cit. [trábəlmêjker] m, člov. (ȃ-é)
kdor povzroča težave: Sčasoma si je pridobil svojevrsten sloves nenehnega troublemakerja, s katerim je nekako pač treba živeti E ← agl. troublemaker iz trouble 'težava' + tvor. od make 'delati'
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.