dovršni glagol
IZGOVOR: [skúrcati] [ȗ]
1. vulgarno
glasno izraziti ostro kritiko, ošteti koga
Skurcala me je po dolgem in počez.
glasno izraziti ostro kritiko, ošteti koga
Skurcala me je po dolgem in počez.
1.1 vulgarno
izraziti kritiko koga ali česa sploh
Kot bi bili najboljši kolegi, si pokažemo skice in napredek in potem skurcamo drug drugega.
Skurcati bi se dalo še kako malenkost in pohvaliti kombinirano reševanje miselnih orehov.
izraziti kritiko koga ali česa sploh
Kot bi bili najboljši kolegi, si pokažemo skice in napredek in potem skurcamo drug drugega.
Skurcati bi se dalo še kako malenkost in pohvaliti kombinirano reševanje miselnih orehov.
| EDNINA | |
| 1. oseba | skurcam |
| 2. oseba | skurcaš |
| 3. oseba | skurca |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | skurcava |
| 2. oseba | skurcata |
| 3. oseba | skurcata |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | skurcamo |
| 2. oseba | skurcate |
| 3. oseba | skurcajo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | skurcam | skurcava | skurcamo |
| 2. oseba | skurcaš | skurcata | skurcate |
| 3. oseba | skurca | skurcata | skurcajo |
DELEŽNIK NA -L
skurcal
skurcala
skurcalo
Dostopnost