samostalnik ženskega spola
IZGOVOR: [žóga] [ọ̑]
na prvo žogo
kakor se zdi brez tehtnejšega, daljšega premisleka ustrezno v danem trenutku, brez pomisleka
Verjel mu je na prvo žogo.
Ne mara plehkih komedij in predstav, narejenih na prvo žogo.
Verjel mu je na prvo žogo.
Ne mara plehkih komedij in predstav, narejenih na prvo žogo.
| EDNINA | |
| imenovalnik | žoga |
| rodilnik | žoge |
| dajalnik | žogi |
| tožilnik | žogo |
| mestnik | pri žogi |
| orodnik | z žogo |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | žogi |
| rodilnik | žog |
| dajalnik | žogama |
| tožilnik | žogi |
| mestnik | pri žogah |
| orodnik | z žogama |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | žoge |
| rodilnik | žog |
| dajalnik | žogam |
| tožilnik | žoge |
| mestnik | pri žogah |
| orodnik | z žogami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | žoga | žogi | žoge |
| rodilnik | žoge | žog | žog |
| dajalnik | žogi | žogama | žogam |
| tožilnik | žogo | žogi | žoge |
| mestnik | pri žogi | pri žogah | pri žogah |
| orodnik | z žogo | z žogama | z žogami |
Dostopnost