samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [žogobə̀rcar] [ə̏r]
ekspresivno
nogometaš
nekdanji žogobrcar
žogobrcarji na igrišču, na tekmi
nogometaš
nekdanji žogobrcar
žogobrcarji na igrišču, na tekmi
EDNINA | |
imenovalnik | žogobrcar |
rodilnik | žogobrcarja |
dajalnik | žogobrcarju |
tožilnik | žogobrcarja |
mestnik | pri žogobrcarju |
orodnik | z žogobrcarjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | žogobrcarja |
rodilnik | žogobrcarjev |
dajalnik | žogobrcarjema |
tožilnik | žogobrcarja |
mestnik | pri žogobrcarjih |
orodnik | z žogobrcarjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | žogobrcarji |
rodilnik | žogobrcarjev |
dajalnik | žogobrcarjem |
tožilnik | žogobrcarje |
mestnik | pri žogobrcarjih |
orodnik | z žogobrcarji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | žogobrcar | žogobrcarja | žogobrcarji |
rodilnik | žogobrcarja | žogobrcarjev | žogobrcarjev |
dajalnik | žogobrcarju | žogobrcarjema | žogobrcarjem |
tožilnik | žogobrcarja | žogobrcarja | žogobrcarje |
mestnik | pri žogobrcarju | pri žogobrcarjih | pri žogobrcarjih |
orodnik | z žogobrcarjem | z žogobrcarjema | z žogobrcarji |