samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [áu̯todómar] [ȃ-ọ̑]
kdor potuje z avtodomom, navadno turistično
Gostje prihajajo večinoma s šotori in prikolicami, ustavljajo se tudi avtodomarji.
Na parkirišču je pripravljen prostor za avtodomarje.
Gostje prihajajo večinoma s šotori in prikolicami, ustavljajo se tudi avtodomarji.
Na parkirišču je pripravljen prostor za avtodomarje.
| EDNINA | |
| imenovalnik | avtodomar |
| rodilnik | avtodomarja |
| dajalnik | avtodomarju |
| tožilnik | avtodomarja |
| mestnik | pri avtodomarju |
| orodnik | z avtodomarjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | avtodomarja |
| rodilnik | avtodomarjev |
| dajalnik | avtodomarjema |
| tožilnik | avtodomarja |
| mestnik | pri avtodomarjih |
| orodnik | z avtodomarjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | avtodomarji |
| rodilnik | avtodomarjev |
| dajalnik | avtodomarjem |
| tožilnik | avtodomarje |
| mestnik | pri avtodomarjih |
| orodnik | z avtodomarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | avtodomar | avtodomarja | avtodomarji |
| rodilnik | avtodomarja | avtodomarjev | avtodomarjev |
| dajalnik | avtodomarju | avtodomarjema | avtodomarjem |
| tožilnik | avtodomarja | avtodomarja | avtodomarje |
| mestnik | pri avtodomarju | pri avtodomarjih | pri avtodomarjih |
| orodnik | z avtodomarjem | z avtodomarjema | z avtodomarji |
Dostopnost