dovršni glagol
IZGOVOR: [gôu̯stniti] [ȏ]
pogovorno
nenadoma in brez pojasnila prekiniti stike, zlasti v kratkotrajnem ljubezenskem razmerju
Vnele so se iskre z drugim in prvemu se ni več javljala na telefon. »Ghostnila me je,« je večkrat ponovil.
Si že kdaj koga ghostnil? Aja, ups, o tem se ne govori javno.
nenadoma in brez pojasnila prekiniti stike, zlasti v kratkotrajnem ljubezenskem razmerju
Vnele so se iskre z drugim in prvemu se ni več javljala na telefon. »Ghostnila me je,« je večkrat ponovil.
Si že kdaj koga ghostnil? Aja, ups, o tem se ne govori javno.
EDNINA | |
1. oseba | ghostnem |
2. oseba | ghostneš |
3. oseba | ghostne |
DVOJINA | |
1. oseba | ghostneva |
2. oseba | ghostneta |
3. oseba | ghostneta |
MNOŽINA | |
1. oseba | ghostnemo |
2. oseba | ghostnete |
3. oseba | ghostnejo |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | ghostnem | ghostneva | ghostnemo |
2. oseba | ghostneš | ghostneta | ghostnete |
3. oseba | ghostne | ghostneta | ghostnejo |
DELEŽNIK NA -L
ghostnil
ghostnila
ghostnilo