akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost