artikulácija -e ž (á)
1. jezikosl. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost