atamán -a m (ȃ)
1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2. zastar. poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 2. 2025.