bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄)
1. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost