bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑)
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.