bélček -čka [tudi beu̯čək] m (ẹ̑)
1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.