bélec -lca [za žival tudi beu̯ca] m (ẹ̑)
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.