belìč -íča m (ȉ í)
nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev
// ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu
● star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarja
♦ num. svetel, srebrn srednjeveški novec
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost