bélka -e [za žival tudi beu̯ka] ž (ẹ̑)
1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.