beloúška -e ž (ȗ)
nestrupena kača z belo pego za ušesi: na pot se je priplazila belouška; kobranka in belouška
♦ zool. progasta belouška
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.