Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
besédnik -a m (ẹ̑knjiž.
1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare – O. Župančič)
 
pravn. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki
3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 2. 2025.