bícelj -clja m (í)
vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 2. 2025.