birokrát -a m (ȃ)
1. nav. slabš. uradnik, zlasti tak, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: brezdušen, tog, zdolgočasen birokrat; nesposoben, okostenel, omejen birokrat; podkupljivi, skorumpirani birokrati; birokrati na ministrstvu; birokrati in politiki / bruseljski, evropski birokrati; državni, občinski, vladni birokrati
2. nekdaj pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost