birokratízem -zma m (ī) nav. slabš.
1. formalistično, neživljenjsko upoštevanje predpisov, zlasti pri uradnikih: brezčuten, dlakocepski, pretiran birokratizem / bruseljski, evropski birokratizem; pravniški birokratizem
2. v socializmu sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma; državni birokratizem / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost