bísernik -a m (ȋ)
um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami
♦ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 2. 2025.