bítjece in bítijce -a [prva oblika bitjəce] s (ī)
manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 2. 2025.