blagodár -a m (ȃ)
zastar. sreča, blagoslov: ta dež je bil pravi blagodar za polje
// miloščina: dati beraču blagodar
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 2. 2025.