blágor -gra m (ȃ)
1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor
// nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / lov. žarg. lovski blagor uspešen lov, obilen plen
3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost