blagozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 2. 2025.