blamírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral
// spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 2. 2025.