blažílec -lca [tudi blažiu̯ca] m (ȋ)
1. kar kaj lajša, omiljuje: učinkoviti blažilci stresa; delovati kot naravni blažilec bolečine, vnetja / socialni in drugi pomembni blažilci krize / znani politik nastopa kot blažilec napetosti med narodoma
2. teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov, tresljajev, udarcev
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost