bledíčnež -a m (ȋ)
ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 2. 2025.