blèf blêfa m (ȅ ē)
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: gre za čisto navaden blef; gledališki stil brez teatraličnega blefa / spregledal sem njegov blef; samo naivneža lahko očara s svojim blefom
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave: govoriti na blef; na izpit je šla kar na blef
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost