bleščáva -e ž (ȃ)
1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra
// odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
2. knjiž. razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote