bliščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
star. bleščeč: bliščeči biseri; prim. bliščati se
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 2. 2025.