blodílka -e ž (ȋ)
knjiž. kar koga blodi, bega: luč blodilka
♦ bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 2. 2025.