blúziti -im nedov. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. neurejeno, brezciljno živeti: narediti moram nekaj konkretnega in ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: večinoma bluzijo o nepomembnih starih temah
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 2. 2025.