bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ)
knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja
// filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 2. 2025.