bohotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 2. 2025.