bónec -nca m (ọ̑)
1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo
2. slabš. vplivna oseba stranke: nacistični bonci
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 2. 2025.