bóre1 -- prid. (ọ̄)
1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil
// star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih
// z rodilnikom še tisto bore trave so poteptali; še to bore spanja mi je ukradel