bradátec -tca m (ȃ)
ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado; bradač: skuštran bradatec
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 2. 2025.