bregovít -a -o prid. (ȋ)
poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 2. 2025.