brènk1 brénka m (ȅ ẹ́)
glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat
// zastar. glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.