brenkálo -a s (á)
nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 2. 2025.