brezdómec -mca m (ọ̑)
človek brez doma: brezdomec sem; usoda brezdomcev / knjiž. brezdomec v svoji domovini in tujec v svoji lastni deželi
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 2. 2025.