brezdomovínec -nca m (ȋ)
človek brez domovine, državljanstva: povsod je bil tujec, brezdomovinec; postal je brezdomovinec
// knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 2. 2025.