brigadír -ja m (í)
1. najvišji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: biti povišan v brigadirja / čin brigadirja
2. nekdaj kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti
// vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
3. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
4. v nekaterih državah poveljnik brigade 1: