brončén2 -a -o prid. (ẹ̑)
bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.