búcniti -em dov. (ú ȗ)
otr. na rahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 2. 2025.