búhniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
Dostopnost
Dostopnost