búnkast -a -o prid. (ȗ)
1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu
2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 2. 2025.