burkáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač
// kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 2. 2025.