búšniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost